Poljščina

Język polski

Število naravnih govorcev

40 milijonov

Uradni jezik

Republika Poljska, EU

Manjšinski jezik

Češka, Slovaška, Romunija, Ukrajina

Jezik diaspore

Velika Britanija, Nemčija, Irska, Francija, Avstrija (v Evropi); ZDA, Kanada, Avstralija, Brazilija, Argentina, Nova Zelandija (izven Evrope)

Abeceda
32 črk

Slovnični skloni
7

Jezikovna koda
pl, pol

Lingvistična tipologija
fleksijska , pro-drop , OGP

Jezikovna družina
Indoevropski, baltsko-slovanski, slovanski, zahodnoslovanski, lehitski jezik

Število dialektov
7

Najdaljša beseda

konstantynopolitańczykowianeczkówna

neporočena hči prebivalca Konstantinopla - bolj šala kot beseda v dejanski uporabi

Nenavadna beseda ali stavek

Chrząszcz brzmi w trzcinie.

Hrošč brenči v trstičju.

Wyindywidualizowaliśmy się z rozentuzjazmowanego tłumu.

Izdvojili smo se iz entuzijastične množice.

Król Karol kupił królowej Karolinie korale koloru koralowego.

Kralj Charles je kupil kraljici Caroline (verižico) z barvnimi koralnimi biseri.

Zgodovina

Najstarejši znan primerek zapisa v poljskem jeziku obsega en sam stavek, ki naj bi ga izgovoril nek Čeh v pogovoru s svojo poljsko ženo, v sicer popolnoma latinsko besedilo (zgodovino cistercijanske opatije v spodnjesaški regiji) pa ga je zapisal nemški menih.

Pojavlja se v zapisih, ki opisujejo leto 1270 in je zapisan kot Day ut ia pobrusa, a ti poziwai. Moderni zapis tega stavka se glasi Daj ać ja pobruszę, a ty poczywaj in pomeni 'Naj jaz zmeljem (moko), ti pa počivaj'. V sodobni poljščini bi bilo to Daj, niech ja pomielę, a ty odpoczywaj.

Slovnica

Poljščina ima zelo bogat sistem predpon in pripon. Pripone pogosto povzročajo spremembe tako med soglasniki kot tudi med samoglasniki. Nekaj takšnih primerov vključuje świat ('svet') in na świecie ('v svetu'), zapraszamy ('vabimo [nekoga]') in zaprosimy ('povabili bomo [nekoga]') ali droga ('cesta') in po drodze ('na poti').

Število slovničnih spolov v poljskem jeziku je bilo in je še zmerom stvar debate. Tukaj bomo rekli, da obstajajo trije ali štirje spoli v sedanjiku in dva spola v množini. Razlogi za to so, da tradicionalni moški spol razpada v dva ločena spola, medtem ko sta spola v množini, kot ju določa ujemanje med pridevnikom in glagolom, le delno določena s strani spolov v ednini:

Ednina
- moški spol
  - Moški živi spol
  - Moški neživi spol
- ženski spol
- srednji spol

Sklanjatvene oblike so odvisne od spola samostalnika in zvoka, s katerim se samostalnik končuje. Ena od osnovnih razlikovanj v poljski slovnici je razlika med trdimi in mehkimi soglasniki. Mehki soglasnik pomeni, da se zvok izgovarja z 'j', medtem ko ta zvok pri trdih soglasnikih ni prisoten.

Spol	Tipična končnica
moški spol (živi, neživi) →	Trdi in mehki soglasnik, -a
ženski spol →	-a, soglasnik (večinoma mehek), -ni
srednji spol →	-o, -ie, -ę, -um

Pisava in izgovorjava

Uradno je poljska abeceda sestavljena iz sledečih 32 črk:

Obstajajo štiri diakritična znamenja: nogica (ogonek, ą, ę), ostrivec (kreska, ć, ń, ó, ś, ź), prečrtan l (kreska ukośna, ł) in pika (kropka, ż).

Med zvoki v poljskem zvočnem sistemu sta še posebej zanimivi dve skupini glasov, ki se ne-Poljakom zdita identični. Tako kombinacija črk sz kot glas ś denimo zvenita podobno kot naš 'š'. Razlika je v tem, da je sz palatalni retrofleks (izgovorjen tako, da je jezik koničast in bolj zadaj), medtem ko je ś alveo-palatalni zvok (izgovorjen z bolj ploskim jezikom in bolj razširjenimi ustnicami).

Nekaj minimalnih (oziroma skoraj minimalnih) parov:

Palatalni retrofleksivni

cz - życzę
želim
dż - dżem
marmelada
sz - wiesz
veš
ż - żarno
mlinski kamen

Alveolarno-palatalni glasovi

ć - życie
življenje
dź - dzień
dan
ś - wieś
vas
ź - ziarno
zrno (peska, pšenice)

Za tiste, ki niso materni govorci poljščine je izjemno težko zaznati razliko. Dodatno se še cz [t͡ʂ] razlikuje od trz [tʂ], kjer sta oba dela ločena, kot denimo v czy ('vreme') in trzy ('drevo'). Skupaj s ć obstajajo torej trije zvoki 'č', ki jih tuji govorci le težko razlikujejo.

Dialekti

Vir: Wikimedia Commons

Kašubščina (Kaszubski) se sedaj obravnava kot ločen jezik, šlezijščina pa občasno. Na Poljskem narečne razlike izginjajo tako v obsegu kot pomenu že vsaj od druge svetovne vojne. Danes jih lahko bolje opišemo kot naglase knjižne poljščine z nekaj lokalnimi besedami kot dejansko samostojne lokalne variante.

Zanimiva dejstva

Podobno kot drugi slovanski jeziki, ima poljščina veliko zalogo pomanjševalnic, ki služijo različnim izraznim namenom.

Včasih preprosto označujejo majhnost, tako kot je dywanik majhen dywan ('preproga'). Obstajata dve stopnji pomanjševalnic, tako da je księga ogromna knjiga, książka običajno velika knjiga in książeczka manjša knjiga.

Pogosto pa pomanjševalnice izražajo tudi vljudnost ali nek dodaten pomen. Kondukterji želijo na primer videti bileciki ('majhne vozovnice') potnikov, namesto bileciki. Prodajalec v mesnici pogosto ponuja wołowinka ('majhna govedina'), da bi poudarl svežino in okusnost mesa. Včasih pomanjševalnice izražajo prijaznost do tistega, ki so mu besede namenjene, tako da gostitelj gostom običajno ponudi kawusia ('kavico') namesto ('kave'), pa ne zato, ker bi bila skodelica tako majhna, temveč ker izraža pozitivna čustva do svojih gostov.

Lingvopedija