Latvijščina

Latviešu valoda

Število naravnih govorcev

okrog 1.7 milijonov ljudi

Uradni jezik

Latvija, EU

Jezik diaspore

ZDA (100,000), Irska (50,000), Velika Britanija (40 000), Kanada (28,000), Brazilija (25,000), Rusija (20,000), Nova Zelandija (20,000), Litva, Estonija, Ukrajina, Belgija

Abeceda
33 črk

Slovnični skloni
7

Jezikovna koda
lv, lav

Lingvistična tipologija
fleksijska , OGP

Jezikovna družina
Indoevropski, baltsko-slovanski, baltski, vzhodnobaltski jezik

Število dialektov
tri narečja: livonsko, srednje (osnova knjižnega jezika) in gornje

Najdaljša beseda

pretpulksteņrādītājvirziens

smer gibanja naproti urinega kazalca

Nenavadna beseda ali stavek

trīsšķautņains

trostran

beseda je težko izgovorljiva

ieeja

vhod

na nek način brez soglasnikov

Zgodovina

Latvijščina je eden od dveh še živečih vzhodnobaltskih jezikov med indoevropskimi jeziki. Drugače kot litovski, latvijski jezik ni ohranil dosti arhaičnih oblik.

Baltski jeziki so se razvili v posebno skupino iz indoevropskih jezikov približno v 10. stoletju pr.n.št. Vzhodnobaltski jeziki so se ločili od zahodnobaltskih (ali preprosto baltskih) okrog 5. stoletja našega štetja. Razlike med litovskim in latvijskim jezikom so se začele pojavljati okrog devetega stoletja, čeprav sta jezika še dolgo obdobje ostala dve narečji istega jezika.

Slovnica

Besedni red v stavkih je prost, odvisen predvsem od tega, katera beseda ima v povedi najbolj pomembno vlogo. Fraza "V kozarcu je voda." je na primer sestavljena tako: Glāzē ir ūdens, medtem ko je stavek "Voda je v kozarcu." sestavljen tako: Ūdens ir glāzē. Latvijski jezik ne pozna členov, določnost in nedoločnost se izraža s pridevniki.

Samostalniki izražajo spol, število in sklon. Latvijščina pozna sedem sklonov:

	moški spol			ženski spol
Ednina
Imenovalnik	Draug-s prijatelj	Vēj-š veter	Kuģ-is ladja	Liep-a lipa	Pas-e potni list
Rodilnik	Draug-a	Vēj-a	Kuģ-a	Liep-as	Pas-es
Dajalnik	Draug-am	Vēj-am	Kuģ-im	Liep-ai	Pas-ei
Tožilnik	Draug-u	Vēj-u	Kuģ-i	Liep-u	Pas-i
Orodnik	Draug-u	Vēj-u	Kuģ-i	Liep-u	Pas-i
Mestnik	Draug-ā	Vēj- ā	Kuģ-ī	Liep- ā	Pas-ē
Zvalnik	Draug-s!	Vēj-š!	Kuģ-i!	Liep-a!
Množina
Imenovalnik	Draug-i	Vēj-i	Kuģ-i	Liep-as	Pas-es
Rodilnik	Draug-u	Vēj-u	Kuģ-u	Liep-u	Pas-u
Dajalnik	Draug-iem	Vēj-iem	Kuģ-iem	Liep- ām	Pas-ēm
Tožilnik	Draug-us	Vēj-us	Kuģ-us	Liep- as	Pas-es
Orodnik	Draug-iem	Vēj-iem	Kuģ-iem	Liep- ām	Pas-ēm
Mestnik	Draug-os	Vēj-os	Kuģ-os	Liep- ās	Pas-ēs

Pridevniki se pregibajo glede na spol, število in sklon in se ujemajo s pripadajočim samostalnikom.

Zanimivost latvijskih pridevnikov je, da imajo polno in kratko obliko.

Glagoli v latvijščini izražajo način, čas (preteklost, sedanjost in prihodnost) ter naklon in se spregajo glede na osebo in število. Glagoli imajo tudi dosti deležniških oblik.

Primeri deležnika:

ziedošs koks
cvetoče drevo
noziedējis koks
odcvetelo drevo
lasāma grāmata
knjiga, ki je brana
izcepta maize
pečen kruh
viņš iet domādams
hodi medtem ko misli

Pisava in izgovorjava

Sodobna latvijska abeseda ima 33 črk.

Latvijski samoglasniki so lahko dolgi ali kratki. Tako dolgi kot kratki zvoki so neodvisni in lahko povzročijo razliko med besedami ali besednimi oblikami, na primer: kazas – koza, kāzas – poroka, kase – blagajna, kasē – v blagajni. Naglašeni in nenaglašeni samostalniki se izgovarjajo enako. Dolžina samostalnika se v sodobni latvijščini označuje s črtico nad črko: ā, ē, ī, ū.

Dvoglasniki: ai, ei, ui, o [uo], au, ie. Polglasnik j lahko za samoglasniki tvori dvoglasnike, na primer: klajš [klaiʃ] “sploščiti”, zvejnieks [zveinieks] “ribič”, šuj [ʃui] “šivati”. Soglasnik v lahko prav tako tvori dvoglasnike, na primer: tev [teu] “zate”.

V latvijščini označujejo črke Ļ ļ, Ņ ņ, Ķ ķ, Ģ ģ štiri mehke soglasnike. Zveneči soglasniki, ki se pojavljajo tik pred nezvenečimi se izgovarjajo nezveneče. Soglasniške končnice besed: -ds (gads 'leto') in -ts (lakats 'robček') se običajno izgovarjajo kot [ts], -žs (spožs 'svetlo'), -šs (svešs 'tuje') kot “sh”. Zveneči soglasniki se na koncu besed vedno izgovarjajo zveneče.

Latvijščina ima poleg nekaj izjem naglas vedno na prvem zlogu. Obstajajo trije tipi tonov: enakomeren (stieptā), padajoč (krītošā) in zlomljen (lauztā intonācija). Na primer: loks ([luõks], 'mlada čebulica'), loks ([lùoks], 'gred'), logs ([luôgs], 'okno').

Latvijski soglasniki so lahko zveneči ali nezveneči ter mehki ali trdi in imajo različne značilnosti glede na njihovo mesto in način izgovorjave.

Dialekti

Latvijski jezik ima tri glavna narečja:

Vir: Wikimedia Commons

Govorna etiketa

Vljuden način za ogovarjanje nekoga je vikanje Jūs.

Pri uradni vljudni obliki ogovarjanja uporabimo priimek ogovorjenca v rodilniku in besede kungs ('gospod') ali kundze ('gospa'), na primer Kļaviņa kungs, Liepas kundze. Na enak način ogovarjamo tudi starejše ljudi, na primer: prezidenta kungs, ministres kundze.

Za ogovarjanje staršev se običajno uporablja tikanje, čeprav je vikanje še vedno razširjeno na deželi. V bolj neformalnih situacijah se uporabljajo osebna imena, medtem ko se v formalnih uporablja priimke.

Zanimivo je, da latvijščina ne pozna močnih kletvic. Kdor želi kleti, mora uporabiti kakšno latvijsko žaljivko, na primer īkstoņa ('tečnež'), ali pa se zateči v ruščino in angleščino, ki ponujata veliko število tovrstnih možnosti.

Lingvopedija