Češčina
Český jazyk
Český jazyk
okrog 10 milijonov
Češka, EU, za uradno komunikacijo se lahko uporablja tudi na Slovaškem
Avstrija, Nemčija, Hrvaška, Slovaška
Bolgarija, Hrvaška, Poljska, Romunija, Srbija, Združeno kraljestvo, Ukrajina, Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, ZDA
Uradno ime države je Česká republika.
Državo lahko razdelimo na več zgodovinskih regij – jedro se imenuje Čechy (ime, ki se je uporabljalo za vso državo), Morava in (češki del) Slezsko (ki je geografsko in upravno del Moravske). Na kratko, Čechy je sestavljena iz Čechy in Moravske, Moravska pa je sestavljena iz Moravske in Slezsko (Šlezije). Zadevo pa še dodatno zakomplicira dejstvo, da pridevnik český pomeni tako bohemsko kot tudi češko.
Vir: Wikimedia Commons
Po razpadu Češkoslovaške leta 1993 je država ostala brez sprejemljivega kratkega imena. Najbolj očiten kandidat Češko (levi del Češkoslovaške) se je zdel preveč nenavaden. Danes, dvajset let kasneje, se to ime sicer pogosto uporablja, vendar še vedno ni splošno sprejeto.
Uradno kratko ime ne obstaja.
Prve pisni dokumenti (zapisi znotraj latinskih spisov)
"Stara češčina" – prvi pravi pisni dokumenti, na primer Dalimilova kronika, Alexandreis (epska pesem), legende in podobno
Stabilizacija pravopisa (dvoglasi)
Jan Husova Orthographia Bohemica, sistematično uvajanje diakritičnih znakov
Náměšťská mluvnice – prvi natis slovnice češkega jezika
Bible kralická - prvi in zelo vpliven prevod Biblije
Kulminacija knjižne češčine, razvoj znanstvene literature in kronik, bratrský pravopis (Bratovščinski pravopis)
Grammaticae Bohemicae, ad leges naturalis methodi conformatae, et notis numerisque illustratae ac distinctae, libri duo – prva sistematična slovnica češkega jezika izpod peresa Vavrinca Benedikta
Nemški jezik postane na češkem ozemlju uraden in enakovreden češkemu
Pisna književnost samo v izgnanstvu
Ausführliches Lehrgebäude der böhmischen Sprache – prva sodobna slovnica, ki jo je napisal Josef Dobrovský in s katero je sprožil velik spor glede češkega pravopisa
Jungmannov Češko-nemški slovar
Pavel Josef Šafařík predlaga reformo pravopisa, od leta 1849 je v uporabi sodoben pravopis
Češki jezik postane na Češkem uraden in enakovreden nemškemu
Gebauerjeva standardizacija slovnice
Češkoslovaščina postane uraden jezik Češkoslovaške
Razpad Češkoslovaške, konec pasivne "medijske" dvojezičnosti Čehov in Slovakov
Obstaja zanimiv vizualen prikaz háček – običajno se zapisuje kot strešica nad črko (ˇ), vendar se ob ď, ť zaznamuje drugače – izgleda skoraj kot apostrof pripet na desno stran črke. Gre zgolj za vizualno spremembo, ki pa vedno zaznamuje strešico (háček). Pri rokopisu se ga vedno zapisuje kot običajno strešico. Ker se te črke pojavljajo le v češčini in slovaščini, je to vprašanje v tujini precej neznano in povzroča med tujci zbeganost in zmešnjavo (pogosto v obliki osamljenih apostrofov).
Češki jezik pozna nekaj značilnih črk, denimo Ř/ř, ki je posebni alveolarni nezvočnik [r̝]. Ta fonem obstaja samo v češkem jeziku.
Obstaja narečni kontinuum od češčine do slovaščine in preko prehodnih narečij do poljščine (po naszymu) in laški dialekt. Tako so narečja zahodnih in vzhodnih slovanskih jezikov povezana z verigo razumljivosti in jih lahko opredelimo kot del severnoslovanskega narečnega kontinuuma.
Običajno so češka in slovaška narečja med seboj razumljiva, čeprav je razumevanje med češčino in najbolj vzhodnimi slovaškimi narečji močno omejeno.
Posebnost češkega jezika je njegova razslojenost – obstajata dve razširjeni varianti jezika, knjižna češčina (spisovná čeština, SČ) in obča češčina (obecná čeština, OČ). SČ se je razvila v 19. stoletju, ko je šel jezik skozi fazo ponovne oživitve in naraščajočega vpliva. Na novo knjižno obliko je vplival star jezik, iz časov velikega prestiža in živahne književnosti. Medtem pa se je govorjena češčina razvijala naprej in pojavila se je nova mednarečna oblika - OČ.
SČ in OČ sta med seboj razumljivi (germanizmi iz OČ so bili uspešno odstranjeni), glavne razlike zato niso v samem besedišču, temveč so morfološke, skladenjske in stilske narave.
SČ se največkrat pojavlja v pisni obliki, OČ pa predvsem v govorjeni in povsem sprejemljivo je (celo "normalno"), da se OČ uporablja v skoraj vseh jezikovnih situacijah, tudi s strani izobražencev. Uporaba SČ v (spontani) govorjeni obliki delujeno okorno in smešno.
mlin | voziček | velika drevesa | biti | |
---|---|---|---|---|
SČ | mlýn | vozík | velké stromy | být |
OČ | mlejn | vozejk | velký stromy | bejt |
Češki sistem sklanjatve obsega 7 sklonov (imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, zvalnik, mestnik in orodnik). Oblika samostalnikov, zaimkov, pridevnikov, členov in števil je odvisna od sklona, v katerem so.
Ednina | Množina | |
---|---|---|
Imenovalnik |
Šéf sem zanedlouho přijede.
Šef bo prišel kmalu. |
Velcí šéfové z hlavních televizních stanic měli právo oficiálně vyžadovat spolupráci, kdy chtěli.
Veliki šefi z glavnih televizijskih postaj so imeli pravico prositi za uradno sodelovanje, kadarkoli so želeli. |
Rodilnik |
Zvedl telefon a vytočil číslo svého šéfa.
Javil se je na telefon in zavrtel šefovo številko. |
Mzdy městských šéfů se mohou i výrazně lišit.
Plače mestnih šefov se lahko bistveno razlikujejo. |
Dajalnik |
Sekretářka Ludmila přinesla šéfovi šálek čaje s citronem.
Tajnica Ludmila je svojemu šefu prinesla skodelico čaja z limono. |
Šéfům se obchod nezdál dost zajímavý.
Šefom se posel ni zdel dovolj zanimiv. |
Tožilnik |
Nejlépe je dotázat se hned na šéfa.
Najboljše je vprašati naravnost šefa. |
Expanze firem nutí šéfy cestovat.
Rast posla zahteva, da šefi potujejo. |
Zvalnik |
Jasně, šéfe, hned tam zajdu a předvedu ho.
Seveda šef, šel ga bom iskat. |
Pokud nevykonávají řádně svou práci, vy, šéfové, byste se jich měli zbavit.
Če svojega dela ne opravlja dobro, bi se ga vi šefi morali znebiti. |
Mestnik |
Záleží to na šéfovi.
Odvisno je od šefa. |
Češi oceňují na šéfech především slušné a upřímné jednání.
Čehi cenijo, če se šefi vedejo vljudno in pošteno. |
Orodnik |
Se svým šéfem nebudu komunikovat přes média.
Ne bom komuniciral s šefom preko medijev. |
Pesimismus mezi šéfy firem šíří i nepříznivý stav budoucích zakázek.
Pesimizem med korporativnimi šefi je negativen za bodoča naročila. |
Češčina pozna tri ali štiri slovnične spole:
Slovničnega spola običajno ne moremo predvideti iz semantičnih lastnosti besede, gotovo je samo, da so moške osebe moškega živega spola (čeprav so tudi tukaj izjeme kníže (vojvoda) denimo je v množini srednjega spola) in da so ženske osebe ženskega spola (tudi tukaj pa so izjeme, na primer děvče (deklica) je srednjega spola).
Meja med moškim živim in moškim neživim spolom je delno nejasna – nekatere (moške) živali so moškega živega spola v ednini in neživega v množini.
Ljudje so vedno živega spola; slaneček (slanik) je lahko tako živega kot neživega spola v množini (slanečci, slanečky); bacil (klica) je lahko živega ali neživega spola tako v ednini kot množini in stroj (stroj) je brez izjeme neživega spola. Tak spol lahko ima tudi razločevalni pomen: android (android) je običajno živega spola, ko gre za humanoidnega robota in neživega spola, ko gre za operacijski sistem.
Besedo robot je sestavil Josef Čapek, uporabil pa jo je njegov brat, pisatelj Karel Čapek v drami R.U.R. (Rossumov univerzalni robot), ki je bila izdana leta 1920 na Češkem. Beseda temelji na (slovanski in stari češki) besedi robota (delo), čeprav je Josefa morda inspirirala uporaba besede v slovaščini, kjer je robiť (delati) pogost glagol.
nenávidět (sovražiti) nima negativne oblike. Očitno so Čehi (tako kot Slovenci) nezmožni nesovraženja...