Litovščina
Lietuvių kalba
Lietuvių kalba
3,5 - 4 milijone
Litva, EU
Poljska, ZDA
Belorusija, regija Kaliningrad, ZDA, Združeno kraljestvo, Brazilija, Argentina, Kanada, Nemčija, Urugvaj, Švedska, Norveška, Avstralija, Latvija in druge države
Iz oblike priimka lahko ugotovimo ali je neka ženska poročena ali ne, kar pa ne velja tudi za moške. Neporočene ženske imajo priimke, ki se končujejo z "aite", "iūtė" in "ytė", priimki poročenih žensk pa se vedno končajo na "ienė". V zadnjih letih postaja vse bolj priljubljena končnica "ė", ki se lahko uporablja tako za neporočene kot poročene ženske, vedar bo še nekaj časa trajalo, predno se bo ta navada razširila. Trenutno jo uporabljajo samo poročene, predvsem slavne ženske .
Zanimivo je, da litovščina nima močnih kletvic. Primer litovske kletvice je denimo rupūžė ('krastača'). Ko želijo litvanci kleti, se zatečejo k ruskim ali angleškim kletvicam.
Tri ženske so šle prvič v Vilnius. Ko so prišle domov, so svojo izkušnjo delile s prijateljico:
– Litovščina je tako muzikalna, kot ples...
- Zakaj?
- Ker vsakič, ko se avtobus ustavi, potniki rečejo "Lipsi, lipsi, čia-čia-čia"...
"Lipsi, lipsi, čia-čia-čia" To niso imena plesov, temveč kratka oblika za "ar Jūs lipsite čia?" ('Ali boste tukaj izstopili?')
Baltski jeziki se oblikujejo kot ločena veja od ostalih indoevropskih jezikov.
Vzhodnobaltski jeziki se ločijo od zahodnobaltskih jezikov (ali preprosto od baltskih jezikov).
Začnejo se pojavljati razlike med litovščino in latvijščino.
Litovščina in latvijščina se še naprej razvijata ločeno.
Najdaljše ohranjeno litovsko besedilo je molitev, ročno zapisana v izvod knjige "Tractatus sacerdotalis" leta 1503.
Vir: Wikimedia Commons
Litovski jezik je eden od dveh preživelih baltskih jezikov, drugi je latvijski. Danes je litovščina najbolj arhaična med vsemi indoevropskimi jeziki. Zato je ta jezik med vsemi modernimi jeziki domnevno najbolj podoben proto-indoevropskemu jeziku.
"Vsak, ki ga zanima, kako so govorili indoevropejci, naj pride in prisluhne litovskemu kmetu." je rekel slavni francoski lingvist Antoine Meillet.
Ko želijo lingvisti, specializirani za indoevropske jezike, rekonstruirati proto-indoevropski jezik, ugotavljajo, da jim je pri tem litovščina prav takšna pomoč kot starodavni jeziki latinščina, stara grščina ali sanskrt.
Paul Thieme je leta 1958 primerjal litovski pregovor: Dievas davė dantis; Dievas duos ir duonos in njegov latinski prevod Deus dedit dentes; Deus dabit et panem ('Bog je dal zobe, bog bo dal tudi kruh.') s tem, čemur Thieme pravi stara oblika sanskrta: Devas adadā t datas; Devas dā t (ali {sound3}) api dhā nā s.
Ker sta tako sanskrt kot litovščina zelo arhaična, obstaja cela vrsta sorodnih in podobnih besed, ki imajo enak ali zelo podoben pomen. Na primer:
in mnoge druge.
Obstajajo tudi morfološke podobnosti: skr. asmi - asi - asti = lit. Sem - si - so.
Razlog za podobnosti ni tesno sorodstvo med obema jezikoma (litovščina sodi med baltoslovanske jezike, sanskrt pa med indoarijske), temveč dejstvo, da sta oba jezika ohranila številne elemente protoindoevropskega jezika. Sanskrt se kot liturgičen jezik ni spremenil že vse od svojega nastanka, prav tako pa se tudi litovščina zaradi zgodovinskega in kulturnega konteksta ni posebno dosti spreminjala.
Litovščina je ohranila zelo staro besedišče. Zaradi tega je neprecenljiv zaklad. Državna komisija za litovski jezik med drugim bdi nad jezikom in skrbi za to, da se vanj ne vrine preveč tujih besed. Če je le možno, se tvorijo nove besede, namesto da se uporabijo sposojenke. Ne glede na to, pa je vse večji vpliv angleščine viden tudi v litovščini.
Litovščina pozna veliko pomanjščevalnic in "ljubkovalnic", zato obstaja dosti izraznih besednih oblik:
Litovski jezik ima dve števili (ednina in množina) in dva spola (moški in ženski).
Litovščina ima štiri čase (preteklik, ponavljajoči preteklik (iterativ), sedanjik, prihodnjik) in tri spregatve.
Iterativ opisuje dogodek, ki se je v preteklosti ponavljal: imdavau ir skaitydavau ('odločal sem se in bral (ne le enkrat)).
Nedoločnik | |
---|---|
imti (vzeti), mylėti (ljubiti), skaityti (brati) | |
Preteklik | |
Ednina | |
1. oseba | aš ėmiau, mylėjau, skaičiau |
2. oseba | tu ėmei, mylėjai, skaitei |
3. oseba | jis/ji ėmė, mylėjo, skaitė |
Množina | |
1. oseba | mes ėmėme, mylėjome, skaitėme |
2. oseba | jūs ėmėte, mylėjote, skaitėte |
3. oseba | jie/jos ėmė, mylėjo, skaitė |
Preteklik iterative (preteklik pogostih dogodkov) | |
Ednina | |
1. oseba | aš imdavau, mylėdavau, skaitydavau |
2. oseba | tu imdavai, mylėdavai, skaitydavai |
3. oseba | jis/ji imdavo, mylėdavo, skaitydavo |
Množina | |
1. oseba | mes imdavome, mylėdavome, skaitydavome |
2. oseba | jūs imdavote, mylėdavote, skaitydavote |
3. oseba | jie/jos imdavo, mylėdavo, skaitydavo |
Sedanjik | |
Ednina | |
1. oseba | aš imu, myliu, skaitau |
2. oseba | tu imi, myli, skaitai |
3. oseba | jis/ji ima, myli, skaito |
Množina | |
1. oseba | mes imame, mylime, skaitome |
2. oseba | jūs imate, mylite, skaitote |
3. oseba | jie/jos ima, myli, skaito |
Prihodnjik | |
Ednina | |
1. oseba | aš imsiu, mylėsiu, skaitysiu |
2. oseba | tu imsi, mylėsi, skaitysi |
3. oseba | jis/ji ims, mylės, skaitys |
Množina | |
1. oseba | mes imsime, mylėsime, skaitysime |
2. oseba | jūs imsite, mylėsite, skaitysite |
3. oseba | jie/jos ims, mylės, skaitys |
Obstaja sedem sklonov (imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, orodnik, mestnik, vokativ), pet spregatev za glagole in tri sklanjatve za pridevnike.
Pridevnik v litovščini lahko ima do 147 oblik: 2 spola x 6 sklonov x 2 števili x 3 stopnje primerjave + 3 oblike brez spola.
Zaimenske oblike pridevnikov so posebnost litovščine. Zaimenske oblike pridevnika izražajo, da je neka značilnost posebna in jo hkrati poudarjajo: gražus – gražusis (lepo – ta krasna). Zaimenske oblike pridevnikov poznajo tudi angleški, nemški, francoski in mnogi drugi jeziki.
V moderni litovščini je 32 črk.
Črke ą, į, ų so nekoč uporabljali za izražanje nazalnih samostalnikov. V moderni knjižni litovščini ni nazalnih samoglasnikov, vendar so te črke ostale in danes izražajo dolge glasove [ā], [ī], [ū].
Soglasniki (razen "j") v litovščini tvorijo trde in mehke pare. Lahko so tudi zveneči in nezveneči.
Fonem /x/ se izraža z dvema črkama ch.
Litovščina pozna (dolge in kratke) samoglasnike in (trde in mehke) soglasnike ter tudi dvoglasnike ({ou}) in dvoglasniške kombinacije (samoglasniki in zvočniki: al, am, an, ar, el, em, en, er, il, im, in, ir, ul, um, un, ur, ol, om, on, or).
Vir: Wikimedia Commons
Samogitsko narečje
Aukšajtsko narečje