Turščina

Türk dili

Število naravnih govorcev

več kot 70 milijonov

Uradni jezik

Turčija, Ciper

Manjšinski jezik

Makedonija, Romunija, Bosna in Hercegovina, Grčija, Irak, Kosovo

Jezik diaspore

Nemčija, Francija, Nizozemska, ZDA, Avstrija, Saudi Arabija, Švica, Avstralija, Švedska, Rusija, Danska, Združeno kraljestvo, Kanada, Belgija, Bolgarija, Italija, Azerbajdžan

Abeceda
latinska abeceda, 29 črk, 21 soglasnikov in 8 samoglasnikov

Slovnični skloni
6

Jezikovna koda
tr, tur

Lingvistična tipologija
aglutinativna , samoglasniška harmonija , pro-drop , OPG

Jezikovna družina
Oghurska veja turških jezikov

Število dialektov
Število narečij ni določeno

Najdaljša beseda

ademimerkeziyetçilik

decentralizacija

Nenavadna beseda ali stavek

muvaffakiyetsizleştiricileştiriveremeyebileceklerimizdenmişsinizcesine

Kot da bi ti bil od tistih, katerih ne moremo zlahka narediti v izdelovalca neuspešnih

Najdaljša možna beseda (z vsemi priponami) je sestavljena iz 70 črk.

Uvod

Razširjeno turško mnenje je, da obstaja en skupni turški jezik (Türkçe), ki je razdeljen na velike dialekte (lehçe), kot so kazaška turščina (Türkçe), uzbeška turščina (Özbek Türkçesi) in turška turščina (Türkiye Türkçesi). Iz tega stališča, ki ga večina lingvistov sicer ne podpira, izhaja, da je turščina (torej skupni turški jezik) eden najbolj razširjenih jezikov na svetu s skoraj 200 milijoni govorcev.

Pisava in izgovorjava

Latinska abeceda je bila uvedena leta 1928. Predhodne pisave, kot so runska abeceda, ujgurka ali arabska abeceda ne ustrezajo moderni turški abecedi, ki je sestavljena iz 21 soglasnikov in 8 kratkih samoglasnikov. Dolgih samoglasnikov ali dvoglasnikov ni. Cilj Atatürkove jezikovne reforme je bil ustvariti bližji odnos med pisavo in govorom: Benim adım Mustafa [benim adɯm Mustafa] (‘Moje ime je Mustafa’).

Ena izmed najbolj karakterističnih lastnosti turščine je samoglasniška harmonija vključno z nasprotji:

spredaj in zadaj temizleyeceğim (Počistil bom)
visoka in nizka ısıtıcı (gretje)
zaokrožena in nezaokrožena: görüşürüz (nasvidenje)

	Spredaj		Zadaj
	Nezaokroženi	Zaokroženi	Nezaokroženi	Zaokroženi
Visoki -o	i	ü	ı	u
Nizki -o	e	ö	a	o

Izraz görüşürüz (se vidimo, dobesedno: videli se bomo) je na primer sestavljen iz korena gör- (videti) in treh različnih pripon, od katerih ima vsaka štiri različice: -ış/iş/uş/üş (medsebojno) -ır/ir/ur/ür (aorist) -ız/iz/uz/üz (prva oseba množine). Samoglasniki v priponah se menjajo glede na samoglasnike v korenu. Iz enakega zaporedja pripon, ki jih dodamo različnim korenom nastanejo različne verzije:

al- (vzeti): alışırız (privadili se bomo)
sev- (ljubiti): sevişiriz (ljubili se bomo)
konuş- (govoriti): konuşuruz (govorili bomo)

Slovnica

Drugače kot večina evropskih jezikov je turščina aglutinativen jezik. To pomeni, da se slovnična pripona dodaja k nespremenljivemu korenu. Vsaka pripona ima svoj slovnični pomen. H korenu lahko dodamo več kot eno pripono, kot je razvidno iz spodnjih primerov:

ev
hiša
evler
hiše
evlenmek
poročiti se
evim
moja hiša
evlerim
moje hiše
evlendik
poročila sva se
evimde
v moji hiši
evlerimde
v mojih hišah
evlendirecekler
poročila se bosta

Turščina ne pozna slovničnega spola, tako da se beseda arkadaş (prijatelj) lahko uporablja za osebe ženskega in moškega spola. Določni člen ne obstaja, vendar se lahko števnik bir (ena) uporablja kot nedoločni člen. Množina se označuje s pripono -lar/ler (odvisno od samoglasniške harmonije), kot denimo v besedah evler (hiše) in atlar (konji). Turščina pozna pet sklonov: imenovalnik (nominativ), rodilnik (genitiv), dajalnik (dativ), tožilnik (akusativ), mestnik (lokativ) in ločilnik (ablativ). Kateri samostalnik se pojavi v priponi je odvisno od samostalniške harmonije.

	hiša	konj	zdravnik	igralec
Imenovalnik	ev	at	doktor	aktör
Rodilnik	evin	atın	doktorun	aktörün
Dajalnik	eve	ata	doktora	aktöre
Tožilnik	evi	atı	doktoru	aktörü
Mestnik	evde	atta	doktorda	aktörde
Ablativ	evden	attan	doktordan	aktörden

Glagolske oblike sledijo vzorcu koren-glagolski vid/čas-obrazilo za osebo, na primer oyna-dı-m (igral sem). Negacija se tvori z negativnim obrazilom -ma/me, katerega se doda korenu, na primer oyna-ma-dı-m (nisem igral). Za vprašanja se uporablja členica mı/mi/mu/mü, na primer oynadım mı? (Ali se igram?). Obstaja pet osnovnih časov: sedanjik, prihodnjik, aorist, določni preteklik in preteklik sklepanja. Zadnji od naštetih časov (imenovan tudi poročana preteklost) se uporablja za opisovanje situacij, o katerih so govorcu poročali drugi, z drugimi besedami gre torej za situacije, za katere govorec ne ve, ali so resnične. Na primer Ali evlenmiş (govori se, da se je Ali poročil).

yapmak (delati)

	Ednina			Množina
	1. oseba	2. oseba	3. oseba	1. oseba	2. oseba	3. oseba
Sedanjik	yapıyorum	yapıyorsun	yapıyor	yapıyoruz	yapıyorsunuz	yapıyorlar
Prihodnjik	yapacağım	yapacaksın	yapacak	yapacağız	yapacaksınız	yapacaklar
Aorist	yaparım	yaparsın	yapar	yaparız	yaparsınız	yaparlar
Določena preteklost	yaptım	yaptın	yaptı	yaptık	yaptınız	yaptılar
Predpostavljena preteklost	yapmışım	yapmışsın	yapmış	yapmışız	yapmışsınız	yapmışlar

Besedotvorje in besedišče

Nespremenljivi koreni besed sestavljajo jedro besedišča. Najstarejši koreni so običajno enozložni koreni tipa VC, CV, CVC ali CVCC (C=konzonant, V=vokal), tako da je število korenov omejeno. Nove besede se tvorijo z dodajanjem pripon h korenom ali k že obstoječim besedam, na primer:

sev-
ljubezen, simpatija
sevmek
ljubiti, imeti rad
sevişmek
ljubiti se
sevinmek
veseliti se
sevinç
veselje
sevindirici
veselo
sevgi
ljubezen, naklonjenost
sevgili
ljubljena oseba, dragi/a
sevimli
prijazno
sevecen
ljubeč
sevici
lezbijka

Reduplikacija v turščini

Reduplikacija je zelo priljubljen način za intenziviranje pomena v turškem jeziku. Obstaja več tipov:

z repetativno pripono: beyaz (belo) - bembeyaz (zelo belo), mavi (modro) - masmavi (zelo modro)
s ponovitvijo iste besede: parça (kos) - parça parça (v kosih), yavaş (počasi) - yavaş yavaş (počasi, zelo počasi)
s ponovitvijo iste besede in spremembo prvega glasa v m: kahve (kava) - kahve mahve (kava in podobne pijače), çanta (torba) - çanta manta (torba in podobne zadeve)
s podobno besedo: kırık (razbito) - kırık dökük (razbito, uničeno)
z dodajanje še ne obstoječe besede: eğri (ukrivljeno) - eğri büğrü (zvito)
s kombiniranjem dveh neobstoječih besed: abur cubur (nezdrava hrana), ıvır zıvır (odvečne stvari), cicili bicili (preveč okrašeno)

Reduplikacija se uporablja tudi v onomatopoetskih besedah: çıtır çıtır (se uporablja, ko kdo je hrustljavo hrano), şapır şapır (se uporablja, ko kdo glasno je ali se poljublja). Lahko se uporablja tudi za nekatere vizualne značilnosti predmetov: pırıl pırıl (svetleče).Čeprav so zgoraj omenjene konstrukcije zelo priljubljene, so njihovi vzorci stalni (razen za skupino C) in ustvarjanje novih elementov je omejeno.

Lingvopedija