Angleščina
English language
English language
360 milijonov, okrog 70 milijonov v Evropi
V 54. državah. V Evropi: Združeno kraljestvo (60 milijonov), Irska (4.5 milijonov), EU. Svet: ZDA (267 milijonov), Kanada (25 milijonov), Avstralija (18 milijonov), Nova Zelandija (4 milijone). Angleščina se kot uraden jezik vlade, izobraževanja in poslovanja uporablja tudi v bivših britanskih in ameriških kolonijah, čeprav večina ljudi v privatnem življenju govori druge jezike. Te države vključujejo Indijo (125 milijonov govorcev) in Pakistan (88 milijonov govorcev).
Španija in Francija (skupaj okrog 3 milijone), zavedni britanski potomci v Skupnosti narodov (Commonwealth)
Zgodovina angleščine je v veliki meri zgodovina medsebojnega vpliva med jeziki. Tekom stoletij je na angleščino močno vplivala cela vrsta jezikov.
Na staro angleščino so vplivali keltski jeziki in latinščina, ki so se govorili, ko so germanska plemena začela naseljevati britansko otočje in kasneje še stara norveščina, katero so govorili skandinavski osvajalci.
Rezultat teh vplivov je pomenil, da je bil angleški jezik obogaten z besedami iz mnogih jezikov, še posebej latinskega in francoskega. Izrazi za meso so bili seveda francoski, medtem ko so kmetje ohranili germanske besede za živali same. Tako so nastali pari kot sta cow/ox (krava/vol) in beef (govedina) ali deer (srna) in venison (srnina). Zaradi ne povsem pojasnjenih razlogov je angleščina izgubila tudi večino fleksijskih končnic, ki so bile značilne za starejše stopnje jezika.
V angleščini obstajata dva osnovna slovnična modela. Tradicionalna slovnica, ki se je učijo (ali ne) materni govorci, se močno razlikuje od slovnice, ki se je učijo učenci angleščine kot drugega jezika.
Tradicionalna slovnica za materne govorce vsebuje veliko število pravil, ki pa se jih dosledno ne drži noben materni govorec, tudi najbolj izobraženi ne. Ta pravila obsegajo:
Angleščina se zapisuje v latinici in ima 26 črk in en naglas - apostrof. Angleški pravopis je zapleten in obstaja samo posredna povezava med tem, kako se besede izgovarjajo in pišejo. Obstaja veliko splošnih pravil, vendar imajo vsa pravila številne izjeme.
Vse to pa pomeni, da angleško govoreči otroci v šoli porabijo precej časa za učenje pravilnega zapisa besed. To prav tako pomeni, da imajo angleško govorči ljudje dosti vaje pri črkovanju besed naglas in so tega tudi vajeni. Zaradi tega je zelo pomembno obvladati imena posameznih črk.
Črka z ima dve imeni. V ameriški angleščini se vedno uporablja ime [zi:], medtem ko se v drugih variantah pojavljata obe imeni.
Na nek način so v angleščini, predvsem ameriški, tudi pike pomembne črke, saj mnogi ljudje - in tako rekoč vsi časopisi in revije - nadomeščajo kletvice s tremi pikami, recimo What the...? ali What the f...? (Kaj za ...?), What a f...ing idiot! (Kakšen j...ni idiot!).
V Evropi se angleščina pogosto uporablja kot lingua franca v komunikaciji med ljudmi z različnimi jeziki, vendar igra v lokalnih vladah ali izobraževanju (z izjemo tega, da je obvezen šolski predmet) le majhno vlogo oziroma je sploh nima. Takšna angleščina, ki jo govorijo priučeni govorci, se v mnogih pogledih razlikuje od variant maternih govorcev. Nekatere značilnosti, ki so pomembne med maternimi govorci, denimo naglasni vzorci ali razlikovanje med števnimi in neštevnimi samostalniki, so v teh priučenih variantah pogosto povsem odsotne, medtem ko se druge, na primer uporaba členov in časov ter deli besedišča od maternih variant razlikujejo. Nekateri celo naglas razmišljajo o temu, da bi to lahko vodilo do ločene variante evropske ne-materne angleščine, ki bi se od jezika maternih govorcev tako razlikovala, da bi se je morali tudi oni naučiti (vendar ni jasno, kako bi to lahko potekalo).
V angleščini ne obstaja en sam sistem samoglasnikov, temveč cela vrsta različnih sistemov, ki se razlikujejo glede na govorčev geografski in socialni izvor ali glede na druge faktorje, ki se lahko tudi prekrivajo. Ne le, da je seznam samoglasnikov odvisen od teh faktorjev, temveč je razporeditev samoglasnikov odvisna tudi od narečja, tako da se pasta (testenine) v nekaterih narečjih izgovarja ['pastə], v drugih pa spet ['pæstə].
Sledijo seznami samoglasnikov knjižne izgovorjave v Združenem kraljestvu in ZDA.
Izgovor glasov | IPA (Mednarodna fonetična abeceda) | Primer | IPA (Mednarodna fonetična abeceda) | Prevod |
---|---|---|---|---|
ee, ea, e-e | i | bead | bi:d | biser |
i | ı | bid | bıd | ponudba |
e | e | bed | bed | postelja |
a | æ | bad | bæd | slabo |
u- | ʌ | bun | bʌn | žemlja |
ur, er | ɜ | burn | bɜ:n | zažgati |
u, oo, ue | u | suit | su:t | obleka |
oo, ou | ʊ | soot | sʊt | saje |
au, augh, ough | o | caught | ko:t | je ujel |
o- | ɒ | cot | kɒt | otroška posteljica |
a, ar- | a: | cart | ka:t | voz |
samo nepoudarjeno | ||||
-a, -er | ə | speaker | 'spi:kə | govorec |
dvoglasniki | ||||
ay, ai-, a-e | eı | bay | beı | zaliv |
i, i-e, igh, uy, -y | aı | buy | baı | kupiti |
oy, oi- | oı | boy | boı | fant |
uoy, ooey | uı | buoy | buı | boja |
ow, ou- | aʊ | bow | baʊ | lok |
o, o-e, oe, oa- | oʊ | bow | boʊ | lok |
Izgovor glasov | IPA (Mednarodna fonetična abeceda) | Primer | IPA (Mednarodna fonetična abeceda) | Prevod |
---|---|---|---|---|
ee, ea, e-e | i | bead | bid | biser |
i | ı | bid | bıd | ponudba |
e | e | bed | bed | postelja |
a | æ | bad | bæd | slabo |
u- | ʌ | bun | bʌn | žemlja |
ur, er | ɝ | burn | bɝn | zažgati |
u, oo, ue | u | suit | sut | obleka |
oo, ou | ʊ | soot | sʊt | saje |
au, augh, ough | ɔ * | caught | kɔt | je ujel |
o- | a * | cot | kat | otroška posteljica |
samo nepoudarjeno | ||||
-a, -e- | ə | Donna | 'danə | Donna (ime) |
-a, -e- | ɚ | Donner | 'danɚ | Donner (ime) |
dvoglasniki | ||||
ay, ai-, a-e | eı | bay | beı | zaliv |
i, i-e, igh, uy, -y | aı | buy | baı | kupiti |
oy, oi- | oı | boy | bɔı | fant |
uoy, ooey | uı | buoy | buı | boja |
ow, ou- | aʊ | bow | baʊ | lok |
o, o-e, oe, oa- | oʊ | bow | bɔʊ | lok |
*Mnogi Američani teh dveh ne razlikujejo, razen pred polglasnikom ali /r/.