Ruščina
Русский язык
Русский язык
> 150.000.000
Rusija, Belorusija, Kazahstan, Kirgistan,Tadžikistan
Ukrajina, ZDA, Romunija
Uzbekistan, Izrael, Latvija, Moldavija, Turkmenistan, Nemčija, Kanada, Brazilija, Finska, Litva, Francija, Avstralija, Združeni arabski emirati, Kuba, Združeno kraljestvo, Estonija, Azerbajdžan, Gruzija, Armenija, Norveška
Ruščino govori 6% prebivalstva EU (okrog 30 milijonov ljudi). Je sedmi najbolj razširjeni jezik v EU in osmi na svetu.
Ruski glagoli se delijo v dve skupini, ki se ločita po glagolskem vidu in delita glagole glede na to, ali opisujejo trajajoč proces (nedovršni glagoli) ali končano dejanje (dovršni glagoli). Nedovršni glagoli imajo tri čase (preteklost, sedanjost in prihodnost), dovršni glagoli pa poznajo le preteklost in prihodnost, sedanjosti pa ne.
Preteklik | Sedanjik | Prihodnjik |
---|---|---|
Что делал?
Kaj si naredil?
Я писал письмо
Pisal sem pismo. (Ne vemo, ali je nehal pisati ali ne.)
|
Что делаю?
Kaj delam?
Пишу
Pišem.
|
Что буду делать?
Kaj bom naredil?
Буду писать
Pisal bom. (Tudi tukaj ne vemo, ali bo končal pismo ali pa ga bo pustil nedokončanega.)
|
Что сделал?
Kaj si naredil?
Написал
Pisal sem.
|
- |
Что сделаю?
Kaj bom naredil (dokončal)?
Напишу
Napisal bom.
|
Ruščina pozna šest sklonov. Skloni so razvidni iz končnice in označujejo vlogo samostalnika v stavku. Samostalnike in samostalniške besede razvrščamo v sklanjatve glede na njihove končnice.
Ruščina je bogat jezik. Za različne situacije Rusi uporabljajo različne variante jezika. V poslovnih pismih in uradnih dokumentih se na primer uporabljajo tvorbe, ki se jih v vsakdnajem življenju ne bi domislili (tudi v resnem pogovoru ne). Zato je potrebno dobro poznati kulturo jezika, da ne bi naredili napake in izbrali napačno besedo. Izbira različnih jezikovnih oblik odraža izobraženost govorca, njegov način življenja in to, kako bi rad, da ga drugi vidijo in sprejemajo.
Rusi imajo tri imena: ime, patronim in priimek.
ime | patronim | priimek |
---|---|---|
Иван Ivan |
Владимирович Vladimirovich |
Петров Petrov |
Анна Anna |
Ильинична Il'inichna |
Сидорова Sidorova |
Patronimi se tvorijo iz očetovega imena:
očetovo ime | patronim moškega | patronim ženske |
---|---|---|
Иван Ivan |
Иванович Ivanovich |
Ивановна Ivanovna |
Владимир Vladimir |
Владимирович Vladimirovich |
Владимировна Vladimirovna |
Илья Il'ya |
Ильич Il'ich |
Ильинична Il'inichna |
Ime in patronim (Иван Владимирович, Анна Ильиничена) uporabljamo pri pozdravu starejših ljudi (ali nadrejenih) in v formalnih situacijah.
Naslavljanje ljudi s priimkom je precej neobičajno in se uporablja samo v zelo formalnih situacijah. Učitelji v šoli dostikrat pokličejo učence s priimkom: «Сидоров, иди к доске!» [Sidorov, idi k doske!] ("Sidorov, pridi pred tablo!"). Predvsem najbolj poredne: Сергеев, опять ты не сделал домашнее задание! [Sergeev, opjat' ty ne sdelal domašnee zadanie!] ("Sergeev, spet nisi naredil domače naloge!).
Skoraj vsa imena v ruščini imajo svoje pomanjševalnice:
Običajno otroke kličemo s pomanjševalnico: Сереженька [Serezhen'ka] (pomanjševalnica od Сергей, [Sergej]), Ирочка [Irochka] (pomanjševalnica od Ирина, [Irina]). S polnim imenom običajno pokličemo otroka, ko je kaj ušpičil.
Patronimi izven Rusije niso običajni. Rusi, ki živijo zunaj Rusije imajo običajno rajši, da se jih kliče s pomanjševalnico, na primer Дима [Dima] namesto Дмитрий [Dmitrij], Надя [Nadya] namesto Надежда [Nadezhda].
V starodavni Rusiji sta se uporabljala dva jezika - cerkvena slovanščina in stara vzhodna slovanščina. Skupna abeceda je bila cirilica. Zanimivo, je, da v tistem času črke niso označevale le glasov, temveč tudi številke (glej spodnji prikaz). Poleg tega so obstajali različni načini pisanja, saj so se pravila na različnih koncih Rusije razlikovala. Ne glede na to pa je enak glas že v 11. stoletju označevalo več črk, na primer [u] z “у”, “Ѹ” (uk), “Ѫ” (veliki yus). Kljub tej obilici črk so nad njih dodajali še dodatne znake in besede niso vedno v celoti izpisovali. Nekaterim sprememb na tem področju navkljub, je učenje pisanja ruskega jezika ostalo zelo zapleteno vse do pravopisne reforme v letu 1918.
Črka | Številčna vrednost | Ime | |
---|---|---|---|
А а | 1 | азъ (azŭ) | |
Б б | боукы (buky) | ||
В в | 2 | вѣдѣ (vědě) | |
Г г | 3 | глаголи (glagoli) | |
Д д | 4 | добро (dobro) | |
Є є | 5 | єсть (estĭ) | |
Ж ж | живѣтє (živěte) | ||
Ѕ ѕ / Ꙃ ꙃ | 6 | ѕѣло (dzělo) | |
З з / Ꙁ ꙁ | 7 | земля (zemlja) | |
И и | 8 | ижє (iže) | |
І і / Ї ї | 10 | и/ижеи (i/ižei) | |
К к | 20 | како (kako) | |
Л л | 30 | людиѥ (ljudije) | |
М м | 40 | мыслитє (myslite) | |
Н н | 50 | нашь (našĭ) | |
О о | 70 | онъ (onŭ) | |
П п | 80 | покои (pokoi) | |
Р р | 100 | рьци (rĭci) | |
С с | 200 | слово (slovo) | |
Т т | 300 | тврьдо (tvrdo) | |
Оу оу / Ꙋ ꙋ | (400) | оукъ (ukŭ) | |
Ф ф | 500 | фрьтъ (frtŭ) | |
Х х | 600 | хѣръ (xěrŭ) | |
Ѡ ѡ | 800 | отъ (otŭ) | |
Ц ц | 900 | ци (ci) | |
Ч ч | 90 | чрьвь (črvĭ) | |
Ш ш | ша (ša) | ||
Щ щ | шта (šta) | ||
Ъ ъ | ѥръ (jerŭ) | ||
Ꙑ ꙑ | ѥры (jery) | ||
Ь ь | ѥрь (jerĭ) | ||
Ѣ ѣ | ять (jatĭ) | ||
Ꙗ ꙗ | я (ja) | ||
Ѥ ѥ | ѥ (je:) | ||
Ю ю | ю (ju) | ||
Ѧ ѧ | (900) | ѧсъ (ęsŭ) | |
Ѩ ѩ | ѩсъ (jęsŭ) | ||
Ѫ ѫ | ѫсъ (ǫsŭ) | ||
Ѭ ѭ | ѭсъ (jǫsŭ) | ||
Ѯ ѯ | 60 | кси (ksi) | |
Ѱ ѱ | 700 | пси (psi) | |
Ѳ ѳ | 9 | фита (fita) | |
Ѵ ѵ | 400 | ижица (ižica) |
Danes obsega ruska abeceda 33 črk (nekatere so podobne grškim črkam in jih poznamo iz matematike):
Ruska abeceda obsega 10 samoglasnikov, 21 soglasnikov in 2 druga znaka. Ruski zapis besed je dokaj blizu izgovorjavi.Običajno se ruske besede lahko razumejo, če zapis preberemo črko za črko.
Poznamo šest samoglasnikov: /i/, /ɛ/, /a/, /o/, /u/, /ɨ/, ki jih ne razvrščamo po dolžini.
Naglas je v ruščini spremenljiv: водá [vodá] – вóды ['vodɨ] ('voda'). Nenaglašeni samoglasniki [o] in [e] se spremenijo v [a] oziroma [i], na primer мóре ['morʲe] – м[a]ря [ma'rʲa] ('morje'); лес [lʲes] – л[и]сá [lʲi'sa] ('gozd'). Ta fenomen se imenuje redukcija. Naglas se v ruščini označuje samo v slovarjih.
Ruski soglasniki so lahko mehki (palatelizirani) ali trdi (nepalatelizirani) in zveneči (glasilke ob izgovorjavi vibrirajo) ali nezveneči (glasilke ob izgovorjavi ne vibrirajo). Mehkoba ali trdost soglasnikov se v pisavi odraža s posebnimi znaki: trd znak (ъ) in mehki znak (ь). Mehkoba soglasnikov lahko tudi razločuje pomen, na primer мел [mel] ('kreda') – мель [mel'] ('plitvine') – mehkoba črke м je označena s sledečo črko е, mehkoba črke л v besedi мель pa z mehkim ь. Soglasniki tvorijo pare glede na to, ali so zveneči / nezveneči oziroma trdi / mehki:
Zveneč | Nezveneč | |
---|---|---|
Parni | Б В Г Д Ж З |
П Ф К Т Ш С |
Brez para | Л, М, Н, Р, Й | Х, Ц, Ч, Щ |
Trd | Mehek |
---|---|
Črke “а”, “о”, “у”, “ы”, “ъ” ali odsotnost mehkega znaka na koncu besede nakazujejo na to, da je predhodni soglasnik TRD. | Črke “и”, “е”, “ё”, “ю”, “я”, “ь” nakazujejo na to, da je predhodni soglasnik MEHEK (palataliziran). |
Б - бык | Бʼ - бег |
В - волк | Вʼ - век |
Г - год | Гʼ - геолог |
Д - дом | Дʼ - дед |
З - зола | Зʼ - земля |
К - кукла | Кʼ - киоск |
Л - луна | Лʼ - люди |
М - мама | Мʼ - миска |
Н - нож | Нʼ - небо |
П - папа | Пʼ - пять |
Р - рот | Рʼ - река |
С - сон | Сʼ - сено |
Т - ток | Тʼ - тетя |
Ф - фантик | Фʼ - фея |
Х - хобот | Хʼ - хитрец |
Vedno trd | Vedno mehek |
Ш, Ж, Ц | Ч, Щ, Й |