Preskoči do vsebine

Romunščina

Limba română

Število naravnih govorcev

okrog 24 milijonov (Romunija in Moldavija)

Uradni jezik

Romunija, Moldavija, (Pridnjestrska republika), EU

Manjšinski jezik

Srbija, Madžarska

Jezik diaspore

Italija, Španija, ZDA, Nemčija, Velika Britanija, Kanada, Avstrija, Francija, Belgija, Portugalska, Ciper, Avstralija, Irska

Abeceda
Latinska - 31 črk, v Pridnjestrski republiki se še vedno uporablja cirilica
Slovnični skloni
2
Jezikovna koda
ro, rum, ron
Lingvistična tipologija
fleksijska , pro-drop , OGP
Jezikovna družina
Indoevropski, romanski jezik
Število dialektov
3 glavne skupine (aromunska, meglenoromunska, istroromunska)

Najdaljša beseda

ultramikroskopska pljučna silikovulkanokonioza
44 črk

Nenavadna beseda ali stavek

amalgam
Beseda je sestavljena iz osmih črk in ima samo en soglasnik

Uvod

Včasih se termin "romunščina" uporablja v bolj splošnem smislu in obsega štiri jezike ali narečja: dakoromunščino, meglenoromunščino, aromunščino in istroromunščino. Ti štirje jeziki, ki so medsebojno težko razumljivi, so nastali iz romanskih variant jezika, ki so ga govorili severno in južno od Donave pred naselitvijo slavonskih plemen na južni strani reke. Našteti štirje jeziki so znani tudi kot vzhodnoromanski jeziki. Ko se termin romunščina uporablja v tem širšem smislu, se za romunščino v ožjem smislu uporablja termin dakoromunščina.

Zgodovina

Romunščina je nastala iz vulgarne (ljudske) latinščine, ki so jo v Dakiji prevzeli v zgodnjih stoletjih po našem štetju. Zgodovina vzhodnih romanskih jezikov med 3. stoletjem in razvojem protoromunščine v 10. stoletju, ko je prišlo območje pod vpliv Bizanca, je neznana.

Ne poznamo nobenih dokazov o obstoju pisane romunščine iz srednjega veka, saj se v pisnih dokumentih prvič pojavi v začetku 16. stoletja.

Najstarejši obstoječ dokument pisne romunščine je Neacșujevo pismo (1521), ki je bilo zapisano v cirilici. Uporaba cirilice je bila (hkrati z latinico) razširjena vse do leta 1860, ko so uradno uvedli pravopis v latinici.

Povezava z moldavščino

Predstavo o tem, da se moldavski jezik razlikuje od romunskega, so močno spodbujali v Moldavski avtonomni socialistični sovjetski republiki, ki je nastala leta 1924. To je vključevalo tudi uporabo cirilice za zapisovanje jezika. Leta 1932 so abecedo uradno zamenjali z latinico in pravopis poenotili s knjižnim romunskim jezikom. Ta trend poenotenja je prenehal leta 1938, ko so ponovno razglasili cirilico kot uradno abecedo. Ta je veljala tudi po letu 1940, v Moldavski sovjetski socialistični republiki (ki je vključevala tudi Bessarabio, ki so jo leta 1940 anektirali od Romunije) in vse do leta 1989, ko je latinska abeceda (spet enaka kot romunska) ponovno postala uradna. Leta 1991 so ime republike spremenili iz Republica Sovietică Socialistă Moldovenească (Moldavska sovjetska socialistična republika) v Republica Moldova (Republika Moldavija).

Odcepljena Pridnjestrska republika (ki obstaja v okviru uradno priznanih mej Moldavije) še vedno uporablja cirilico in svoj jezik imenuje moldavščina.

Pisava in izgovorjava

  • a
  • ă
  • â
  • b
  • c
  • d
  • e
  • f
  • g
  • h
  • i
  • î
  • j
  • k
  • l
  • m
  • n
  • o
  • p
  • q
  • r
  • s
  • ș
  • t
  • ț
  • u
  • v
  • w
  • x
  • y
  • z
  • Ă ă – "a" z okroglim diakritičnim znakom za glas /ə/
  • Â â – "a" s cirkumfleksom za glas /ɨ/
  • Î î – "i" s cirkumfleksom za glas /ɨ/
  • Ș ș – "s" z vejico za glas /ʃ/
  • Ț ț – "t" z vejico za glas /t͡s/

Črka â se uporablja izključno na sredini besed, njena velika različica se pojavlja le v napisih, ki so sestavljeni samo iz velikih črk.

Črki î in â sta fonološko in funkcionalno identični. Razlog, da obstajata obe, je zgodovinski in nakazuje na latinski izvor romunščine.

Moldavska cirilska abeceda

A Б В Г Д Е Ж Ӂ З И Й К Л М Н О П Р С Т У Ф Х Ц Ч Ш Ы Ь Э Ю Я

а б в г д е ж ӂ з и й к л м н о п р с т у ф х ц ч ш ы ь э ю я

Slovnica

Romunščina je edini romanski jezik, v katerem so določni členi enklitični, kar pomeni, da so pripeti na konec samostalnika (kot v skandinavskih jezikih, bolgarščini in makedonščini) namesto da so postavljeni pred njim (proklitike). Kot tudi v drugih romanskih jezikih so se razvili iz latinskih kazalni zaimkov.

Romunski samostalniki poznajo tri spole: moškega, ženskega in srednjega. Samostalniki srednjega spola se v ednini vedejo kot samostalniki moškega spola in v množini kot samostalniki ženskega spola. To je drugače kot v latinščini, kjer imajo samostalniki srednjega spola ločene oblike.

Samostalniki, ki se v svoji osnovni obliki (ednina, imenovalnik, brez člena) končujejo na samoglasnik ali polglasnik -u, so večinoma moškega ali srednjega spola. Če se končujejo na ali -a so vedno ženskega spola.

moški spol ženski spol srednji spol
om
moški
bunică
babica
drum
cesta
bou
vol
carte
knjiga
cadou
darilo
copac
drevo
cafea
kava
exemplu
primer

Romunščina je od latinščine prevzela pet sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik in zvalnik. V morfološkem smislu so samostalniki v imenovalniku in tožilniku identični in podobno si tudi samostalniki v rodilniku in dajalniku delijo isto obliko (čeprav se ti pari pri osebnih zaimkih razlikujejo). Zvalnik se običajno uporablja le za samostalnike, ki označujejo ljudi ali stvari, katere običajno direktno nagovarjamo. V sodobni romunščini se namesto zvalnika vse bolj uporablja imenovalnik.

Z določnim členom

Ednina Množina
Imenovalnik
Tožilnik
moški spol
băiatul
fant
băieții
ženski spol
mama
mama
mamele
srednji spol
oul
jajce
ouăle
Rodilnik
Dajalnik
moški spol
băiatului băieților
ženski spol
mamei mamelor
srednji spol
oului ouălor

Brez določnega člena

Ednina Množina
Imenovalnik
Tožilnik
moški spol
băiat băieți
ženski spol
mamă mame
srednji spol
ou ouă
Rodilnik
Dajalnik
moški spol
băiat băieți
ženski spol
mame mame
srednji spol
ou ouă
Ednina Množina
Zvalnik moški spol
băiatule/băiete băieților
ženski spol
mamo mamelor
srednji spol
oule ouălor

Dialekti

Variante romunščine se razlikujejo predvsem v fonetiki. Romuni sami tem razlikam pravijo naglasi ali govori.

Romunska narečja se delijo na dve glavni skupini, južno in severno:

  • Južna skupina ima samo enega člana:
    • podnarečje Vlahov
  • Severno skupino sestavlja več podnarečij:
    • moldavsko podnarečje
    • banatsko podnarečje
    • skupina razdeljenih in prehodnih narečnih variant

Težko izgovorljive besede

  • Pipotele priponite în panoplia paralelipipedelor pompau pipăind pampoanele laptopurilor.
  • Mormolocii momiți mimetic comemoraseră ramificațiile milimetrice în magazin în dendometacinul lucidității memorialisticii înmărmurite numismatic.
  • Am o vâjâitoare care vâjâie ca un avion vâjâitor. Vâjâie tare vâjâitoarea, dar mai tare vâjâie avionul vâjâietor.
  • Când am zis c-am zis c-om zice, că tu zici c-am zis c-om zice, nici n-am zis c-am zis c-om zice, da tu zici c-am zis c-om zice.
  • Știu că știu că știu că-i știucă şi mai știu că știu că muşcă.

Tematske besede

Zabavni in nenavadni pregovori